Skupini Elektro Gorenjska želim, naj stremi naprej, naprej, naprej

Miha Žumer je po izobrazbi univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike. V Elektru Gorenjska je najprej delal v projektivi, kasneje v razvoju. Kar 23 let je opravljal dela samostojnega odgovornega projektanta za večje investicije v službi RPI, nato je bil deset let vodja projektne skupine v Žirovnici. Kasneje je deloval službi za investicije, kjer je vodil večje investicije na visoko- in srednjenapetostnem nivoju – energetske objekte RTP. Na osnovi potreb se je kasneje organizirala nova služba – Služba za razvoj, ki jo je vodil kar 16 let. Služba deluje še danes in v njej so zaposleni mladi zagnani fantje, ki skrbijo in bodo skrbeli za razvoj omrežja tudi v prihodnje.

Miha se dobro spomni prvega delovnega dne. Pisal se je 1. marec 1978. Svoje prve delovne izkušnje je pridobival v takratnem Združenem podjetju za distribucijo električne energije Slovenije, Elektro Kranj, v upravi, Služba RPI – Projektivni biro. Bele delovne halje, ki so jo nosili projektanti, se še danes spominja kot statusnega simbola. Ne glede na to, da je sedaj v pokoju, še vedno sodeluje s Skupino Elektro Gorenjska pri različnih projektih.

Miha, kaj vas je najbolj motiviralo pri delu, ki je bilo – roko na srce – verjetno zelo dinamično?

V sebi sem od otroštva nosil ta poklic, saj je bil tudi moj oče električar. V gorenjskem elektrogospodarstvu je bil zaposlen 42 let, in sicer od leta 1930 do 1972. Deloval je v podjetjih z različnimi nazivi. Leta 1930 se je podjetje imenovalo KDE Žirovnica, od leta 1972 dalje pa Združeno podjetje za distribucijo električne energije Slovenije, Elektro Kranj. Zase lahko trdim, da rad delam vse, kar je povezano z elektrotehniko. Že od začetka sem se začel ukvarjati z velikimi projekti, in sicer z razdelilnimi transformatorskimi postajami (RTP). Moj profesor na Fakulteti za elektrotehniko dr. Marjan Plaper me je še po končanem študiju vabil, naj nadaljujem študij. A želel sem si konkretnih dejanj v stroki. Predvsem mi je bil izziv uvajanje novih sodobnih tehnologij na vseh področjih elektrogospodarstva. Menim, da sem za to imel dober občutek.

Motivacijo mi je dajalo tudi gorništvo – alpinizem, predvsem doseganje in preseganje vedno novih smeri in vrhov. Pri alpinističnih odpravah so namreč vedno izzivi; za zanje veš in verjameš, da jih boš rešil. Nenazadnje je bil cilj odprava, za katero pa si trdno verjel, da boš del nje. Tovrsten odnos do izzivov in nepredvidenih situacij sem prenesel tudi v svoje delovno okolje. Verjamem, da sem pri delu imel srečo – kot jo pogosto potrebujemo tudi v gorah – in odlične sodelavce.

Skupina Elektro Gorenjska v letošnjem letu praznuje 60 let. Njeno pot zaznamuje veliko različnih izkušenj. Ali obstajajo kakšne zanimive zgodbe, dogodki ali zanimivosti iz časa vašega dela v podjetju, ki so vam ostali v prijetnem spominu do danes in so vam še posebej pri srcu?

Teh je res veliko. Tako drobnih kot tistih pomembnih. Izpostavil bi tiste, ki so pustile poseben pečat, in sicer tudi na osebni ravni. Eden tovrstnih dosežkov je zagotovo postavitev 110/20 kV RTP-jev. V Elektru Gorenjska sem od leta napisal projektne naloge za vse RTP-je, ki so bili postavljeni od leta 1980 do danes. Počutim se kot del njih. Ti energetski objekti so bili moji »otroci in ljubezen«. Prav tako sem bil aktivno vključen v vodenje študijskega komiteja SLOKO – CIRED: Razvoj distribucijskih omrežij, kjer sem kot aktivni član sodeloval od leta 2010 do leta 2020. Devet let sem bil tudi član nadzornega sveta Elektra Gorenjska. Skozi vsa področja delovanja sem spoznal veliko ljudi v slovenskem elektrogospodarstvu in tujini, s katerimi smo se tudi spoprijateljili in smo še vedno v dobrih prijateljskih stikih. Ni mi žal za trud in napore, čeprav moram priznati, da sem redko prejel kakšno pohvalo, nagrado ali možnost napredovanja. Zame je bila nagrada dober občutek, da se je bilo vredno truditi in da smo Elektro Gorenjska najboljša distribucija v tem delu Evrope.

Tako kot je elektrika sinonim za razvoj sodobne družbe, tudi delovanje Skupine Elektro Gorenjska predstavlja temelj razvoja Gorenjske. Kateri so bili pomembni razvojni mejniki in inovacije, ki jih je družba Elektro Gorenjska ustvarila v času vašega dela v podjetju?

 Zagotovo je to prvi in še vedno edini prehod Elektra Gorenjska iz 10 kV in 35 kV na enoten srednjenapetostni (SN) nivo 20 kV v slovenski distribuciji, ki smo ga zaključili leta 2007. To je zagotovo tehnološko najpomembnejši dogodek v obdobju od leta 1980 do 2020. Smo edina distribucija, ki ji je ta prehod uspel. Zakaj? Spremljanje omrežja na zgolj enem napetostnem nivoju bistveno poveča preglednost dogodkov na omrežju in poskrbi za optimizacijo vseh ekip, ki so vpletene. To je veliki mejnik, za katerega pa so v prvi vrsti zaslužni vsi naši predhodniki, ki so pospešili prehod. Kot razvojnik bi zagotovo izpostavil tudi nove tehnologije, ki smo jih vgrajevali v 110/20 kV RTP stikališča med letoma 1995 in 1999. To so 110 kV GIS-stikališča, izolirana s plinom SF_6. Ta tehnologija je pripomogla predvsem k večji zanesljivosti delovanja, daljši življenjski dobi opreme stikališča (tudi do 60 let), večji varnosti, predvsem pa k manjši prostorski zasedbi in bistveno manjšim stroškom vzdrževanja. S tehničnega vidika bi moral izpostaviti tudi prve popolnoma oklopljene celice v SN-stikališčih RTP in RP stikališča, ki je potekalo v obdobju od 2005. do 2008. leta. Te so omogočile večjo zanesljivost, daljše življenjske dobe, večjo varnost, manjše stroške vzdrževanja, prihranek prostora in s tem večjo kakovost in zanesljivost oskrbe Gorenjske z električno energijo. Dodaten razvojni mejnik v našem delovanju predstavljajo tudi prvi bloki RMU v transformatorskih postajah, ki smo jih v Elektru Gorenjska uvajali v obdobju med 1993 in 1996, veliko časa pred ostalimi slovenskimi elektrodistributerji. Prav tako smo bili prvi, ki smo že leta 2007 začeli uporabljati sodobne trižilne kable AXAL, in sicer na 2 x 20 kV kablovodni povezavi Jesenice–Kranjska Gora.

Vaša pot v Skupini Elektro Gorenjska je dolga dobra štiri desetletja. V tem času se je v svetu veliko spremenilo. Kako se je v tem času spreminjalo naše podjetje?

 Trdno stojim za prepričanjem, da je Elektro Gorenjska najboljša distribucija v Sloveniji. To je zagotovo zaradi odličnega tehničnega kadra vseh vrst profilov. Od energetikov, telekomunikacijskih strokovnjakov, informatikov, gradbenikov in drugih, ki so z zavzetostjo, predvsem pa z aktivno vlogo v različnih projektih omogočili, da smo se Skupina Elektro Gorenjska oddaljili od ostalih distribucij in zavzeli primat najbolj razvitega slovenskega elektrodistributerja. Ne smemo tudi pozabiti, da je naše podjetje med vsemi distributerji najmanjše. Posledično je bila naše organiziranost za nas, tehnike, primerna in učinkovita.

 Večkrat ste že izpostavili, da je bila Skupina Elektro Gorenjska od nekdaj drugačna od ostalih elektrodistribucijskih podjetij. V čem se je po vašem mnenju razlikovala? Po čem smo sloveli v času vašega dela?

Elektro Gorenjska se je po osamosvojitvi od leta 1991 naprej vse bolj razlikoval od ostalih distribucij. Ker smo bili najmanjši, nas sprva niso jemali resno. Potem smo jim »ušli«. Bila je zavist, da jim, z uvajanjem novih tehnologij in s kablenjem omrežij, kakor so tudi javno izjavljali, jemljemo skupni denar. Resno smo se držali razvojnih študij, ki smo jih poglobljeno in strokovno delali skupaj z Elektroinštitutom Milan Vidmar. Že v postopku prehoda na enoten 20 kV napetostni nivo je bil pomemben poudarek na kablenju in zazankanju SN-omrežja in kablenju NN-omrežja. V tem je distribucijsko omrežje Elektra Gorenjska daleč pred vsemi v Sloveniji in je tudi v samem vrhu v Evropi. To mi je bilo res v ponos v obdobju mojega delovanja v Elektru Gorenjska in sem vesel in ponosen, da sem bil del te zgodbe.

 Kaj je ob letošnjem jubileju vaše voščilo in sporočilo nekdanjim in sedanjim sodelavcem Skupine Elektro Gorenjska?

Kot alpinist in gorski reševalec zaposlenim želim predvsem, da boste inovativni, optimistični in zadovoljni v času svoje zaposlitve. Stroka naj vam bo v veselje in izziv. Za to je vedno veliko priložnosti. Več kot polovico svojega aktivnega časa preživite v službi. Iščite izzive kljub občasnim težavam in okolju, ki nam ni vedno naklonjeno. Ne nasedajte pesimistom, ki so v manjšini. V sodelavcih iščite le dobre lastnosti, da boste imeli veliko prijateljev. Odjemalcem električne energije na Gorenjskem priskrbite še svetlejšo prihodnost – s tem skrbite za svetlo prihodnost tudi zase in za svoje zanamce. Elektru Gorenjska želim, naj stremi naprej, naprej, naprej … Bodite neodvisni kljub nekaterim nejasnim napovedim. Imejte naboj

Nazaj na vse novice