Za zanesljivo oskrbo z električno energijo so ključnega pomena robustne naprave in omrežje

Vabljeni na popotovanje po naši poti zanesljivosti in skrbnosti.

1963

1. avgusta 1963 se spojijo tedanja podjetja za distribucijo električne energije Elektro Kranj in Elektro Žirovnica ter podjetje za proizvodnjo električne energije Elektrarna Sava Kranj v podjetje za distribucijo električne energije Elektro Kranj.

1964

V letu 1964 sta bila namenu svečano izročena RTP 35/10 kV Škofja Loka z močjo 3x8 MVA in 35 kV napajalni daljnovod HE Medvode–Škofja Loka, ki sta pomembno pripomogla h krepitvi zanesljivosti oskrbe tega predela Gorenjske z električno energijo

1965

RTP 110/35 kV Naklo s transformacijo 110/35 kV (1964) je bila s pomočjo frekvenčnih zvez in z relejno tehniko daljinsko upravljana iz RTP Kleče kot prva v državi. Iz RTP Naklo je bil zgrajen 35 kV daljnovod Naklo–Tržič, zgrajena pa je bila tudi RTP 35/10/6 kV Tržič (Balos). Mesto z najdaljšo čevljarsko tradicijo v Sloveniji je tako pridobilo osnovo za nadaljnji razvoj.

1966

RTP 20/10 kV Polica s transformatorjem 2 MVA, ki je bila zgrajena že davnega leta 1932, je bila stara in dotrajana ter neprimerna za potrebe razvoja Kranja. Leta 1966 je bila zato ukinjena, njeno vlogo pa je prevzela RTP 35/10 kV Zlato polje, ki je predstavljala pomemben temelj za nadaljnji razvoj mesta Kranj.

1968

Na Zlatem polju v Kranju je bil poleg RTP Zlato polje zgrajen obratovalni energetski center. Na tej osnovi se je postopoma vključevalo nove daljinsko upravljane postaje v sistem. Prva daljinsko upravljana postaja na Gorenjskem je bila tako RTP Naklo iz RTP Kleče.

1969

V znanem zimskem športnem centru Kranjska Gora so leta 1969 postavili novo RTP 35/10 kV Kranjska Gora s transformacijo 35/10 kV,4 MVA in 2,6 MVA. Zgrajen je bil tudi 35 kV daljnovod Jesenice–Kranjska Gora, ki je pomembno pripomogel h krepitvi zanesljivosti oskrbe zgornje Gorenjske z elektriko.

1970

Povečan odjem električne energije na Bledu in v bližnji okolici je zaradi širitve stanovanjskih gradenj, hotelskega odjema in odjema lesne industrije zahteval izgradnjo nove RTP 35/10 kV Bled s transformacijo 35/10 kV, 2x4 MVA. RTP Bled je bila vključena v 35 kV daljnovod RTP Radovljica–RTP Bitnje (Bohinj) in kasneje še v 35 kV daljnovod HE Moste–Bled.

1971

Zaradi povečanja obratov podjetja Alples v Češnjici in zatem podjetij Iskra in Niko v Železnikih je bilo napajanje Selške doline urejeno z izgradnjo RTP 35/10 kV Železniki, ki je bila napajana s 35 kV daljnovodom Škofja Loka–Železniki. RTP Železniki in 35 kV daljnovod sta bila vključena v obratovanje ob občinskem prazniku Škofje Loke 9. januarja 1971.

Prvo fazo sistema žičnic in vlečnic na Starem vrhu v Selški dolini, ki so za pogon uporabljale električno energijo, je podjetje Transturist svečano odprlo 26. decembra 1971.

1973

Zaradi močne industrije in visoke gostote naseljenosti se je pokazala potreba po višji prenosni distribucijski napetosti – 110 kV. Prvi 110 kV distribucijski objekt na Gorenjskem je bila nova RTP 110/10 kV Labore. 28. januarja 1973 je transformator 110/10 kV 20 MVA prevzel obtežbo namesto transformatorjev 35/10 kV 2 x 8 MVA. Z električno energijo je RTP Labore oskrbovala predvsem industrijo v Kranju in novo tovarno telekomunikacij Iskratel, ki je bila odprta ob kranjskem občinskem prazniku 28. julija 1973.

1976

Elektro Gorenjska je izdelal srednjeročni program razvoja elektroenergetskih objektov na Gorenjskem za obdobje 1976–1980, ki je predvidela porast potrošnje električne energije in maksimalne urne obremenitve. Program gradnje je predvideval kasnejšo gradnjo oziroma rekonstrukcijo desetih distribucijskih RTP 110/20 kV na območju Gorenjske, ki so pomembno okrepili varnost in zanesljivost oskrbe Gorenjske z elektriko.

1978

Razširitev RTP 110/10 kV Labore je leta 1978 v tretji etapi z razširitvijo 110 kV stikališča in s tretjim transformatorjem 110/20 kV moči 20 MVA sledila zahtevam razvoja industrije in s tem povečanju električne energije na desnem bregu Save v Kranju.

1979

Izgradnja RTP 110/20/10 kV Primskovo je leta 1979 omogočila boljšo oskrbo z električno energijo v smeri proti Letališču Brnik, Cerkljam in Krvavcu ter v smeri proti novemu stanovanjskemu kompleksu Planina na vzhodnem delu Kranja.

1984

Orkanski veter, ki je od 9. do 12. februarja 1984 divjal na Gorenjskem, je na elektroenergetskih napravah in gradbenih objektih povzročil veliko škodo. Zaposleni Elektra Gorenjska so nepredvidenim okoliščinam botrovali s trdnim delom, požrtvovalnostjo in predanostjo, da Gorenjski, navkljub izrednim razmerah, zagotavljajo čim zanesljivejšo oskrbo z elektriko.

1986

Na Gorenjskem se izvedejo velike elektroenergetske naložbe Savskih elektrarn Ljubljana v izgradnjo RTP 400/110 kV Okroglo, 2x400 kV daljnovoda Beričevo–Okroglo in v nadaljevanju 2x110 kV daljnovoda Okroglo–Jesenice (Železarna Jesenice) ter v širitev stikališča 110 kV pri RTP HE Moste. Zgrajena je nova HE 110 kV Mavčiče z močjo 38 MW. Elektro Gorenjska pri projektu sodeluje kot upravljalec distribucijskega omrežja in izvajalec del. Gorenjska pomembno okrepi svojo infrastrukturo elektrodistribucijskega omrežja in tako vzpostavi temelje za njen bliskovit razvoj.

1987

Zaradi potreb Jesenic in izgradnje karavanškega predora je bil leta 1987 zgrajen daljnovod 2x110 kV Moste–Jesenice in RTP 110/20 kV Jesenice ter 2x20 kV (2x110 kV) daljnovod Jesenice–Predor Karavanke.

1989

Na območju zgornje Gorenjske, v TOZD Elektro Žirovnica, je zaključen prehod distribucijskega SN-omrežja z 10 kV na 20 kV napetostni nivo po programu iz leta 1972. Na 10 kV ostane le še nekaj krajših 10 kV kabelskih odcepov.

V Tržiču je zgrajena nova RTP 110/20 kV Tržič, s transformacijo 110/20 kV, 2x20 MVA in z novim 20 kV stikališčem kot pogoj za prehod z 10 kV na 20 kV.

1995

Naravne ujme – od intenzivnega vetra, dežja in sneženja – se vrstijo. Elektro Gorenjska jim kljubuje s predano ekipo, ki na terenu skrbi za čimbolj zanesljivo in stabilno oskrbo Gorenjske z elektriko navkljub izrednim razmeram.

Lastninsko preoblikovanje distribucije je bilo upočasnjeno, ker agencija Republike Slovenije za prestrukturiranje in privatizacijo septembra 1995 ni izdala napovedanih soglasij k programom lastninskega preoblikovanja distribucijskih podjetij. Steklo je zbiranje in deponiranje certifikatov.

1996

V Kranjski Gori je bila 21. junija otvoritev novega krajevnega nadzorništva, s tem pa je rastoči turistični biser dobil primerno podporo za svoj nadaljnji razvoj.

Zaradi žleda v času od 23. do 28. decembra na območju Selške in Poljanske doline ter širše Besniške doline so bili poškodovani SN-daljnovodi in NN-omrežje. Predani sodelavci Elektra Gorenjska so takoj pristopili k njihovi sanaciji.

1997

Okvare in poškodbe zaradi žleda se nadaljujejo. Izvaja se sanacija poškodovanih SN-daljnovodov s polizoliranimi PAS-vodniki in NN-omrežja.

2000

8. septembra je namenu predana najmodernejša RTP 110/20 kV Zlato polje v tehnološko novi izvedbi GIS in izolirani s plinom SF₆.

2002

21. novembra Elektro Gorenjska slavnostno odpre rekonstruirano RTP 110/20/10 kV Labore z novim 110 kV stikališčem GIS in novim 20 kV stikališčem.  

2003

Elektro Gorenjska in Savske elektrarne 15. oktobra svečano odprejo novo skupno distribucijsko in proizvodno RTP 110/20/6,3 kV Medvode z novim 110 kV GIS stikališčem, novo transformacijo 110/20 kV, 2x20 MVA in 110/6,3 kV, 2x25 MVA in z novim 20 kV distribucijskim stikališčem. Novo 20 kV stikališče v Medvodah je bilo osnova za prehod SN-omrežja z 10 kV na 20 kV.

2006

Slovesno je zaključena izgradnja novega distribucijskega centra vodenja, ki predstavlja osrednje informacijsko vozlišče mreže in povezuje končne postaje v objektih elektrodistribucijskega sistema ter tako predstavlja pomemben temelj zagotavljanja stabilne oskrbe Gorenjske z elektriko. 

3. novembra je na novi lokaciji slavnostno odprta nova RTP 35/20 kV Bohinj, ki predstavlja predhodnico bodoče RTP 110/20 kV in novega krajevnega nadzorništva. Gre za pomembni pridobitvi za prebivalce Bohinjske doline.

Izvaja se rekonstrukcija SN-stikališča v RTP 110/20 kV Primskovo (novo sodobno 20 kV stikališče z oklopljenimi celicami v GIS-izvedbi) in zamenjava transformacije 110/20 kV, 2x31,5 MVA. S tem so izpolnjeni še zadnji pogoji za dokončni prehod SN-omrežja v mestu Kranj.

11. novembra 2006 je bil zaključen več kot 30 let trajajoč projekt prehoda gorenjskega 10 kV napetostnega omrežja na 20 kV napetostni nivo.

2008

Zgrajena je nova RTP 20/10 kV Sava s transformacijo 20/10 kV, 3x8 MVA, ki je namenjena kakovostnemu in zanesljivemu napajanju kranjskih tovarn Sava Tyres in Savatech. Ta vmesna transformacija za napajanje 10 kV omrežja tovarn Sava je pomenila konec virov 10 kV napetosti v RTP 110/SN na območju Elektra Gorenjska, torej zares dokončen prehod na en srednjenapetostni distribucijski napetostni nivo 20 kV. V distribucijskih RTP 110/20 kV na območju Elektra Gorenjska je le en srednjenapetostni napetostni nivo, in sicer 20 kV, kar pomeni veliko večjo razpoložljivost in zanesljivost distribucijskega omrežja.

2010

Elektro Gorenjska skupaj z ELES in s Savskimi elektrarnami Ljubljana 6. septembra slavnostno odpre novo RTP 110/20 kV Moste z novim skupnim 110 kV GIS-stikališčem, distribucijsko transformacijo 110/20 kV, 2x31,5 MVA in novim modernim 20 kV stikališčem. RTP Moste postane osrednja napajalna točka distribucijskega omrežja zgornje Gorenjske.

Z izgradnjo nove transformacije 110/20 kV, z ukinitvijo 35 kV napetosti v Mostah in s tem z ukinitvijo RTP 35/20 kV Završnica je bil tudi dejansko ukinjen napajalni 35 kV napetostni nivo na območju Elektra Gorenjska.

Elektro Gorenjska prične s projektiranjem 110 kV daljnovodov, za kar v naslednjih letih prejme tudi nekaj nagrad za inovacijo.

2012

Elektro Gorenjska in Elektro Ljubljana pristopita k načrtovanju in pripravam na gradnjo 2x110 kV distribucijskega daljnovoda Kamnik–Visoko, ki bo zagotovila ustrezno in zanesljivo elektroenergetsko napajanje širšega območja severno od Ljubljane in elektroenergetsko oskrbo Letališča Jože Pučnik na Brniku (bodoča nova RTP 110/20 kV Brnik).

V noči med 12. in 13. septembrom okvara v RTP 400 kV/110 kV Okroglo (v lasti Elektra Slovenija) povzroči razpad elektroenergetskega sistema na Gorenjskem. Posledično je bila od Medvod do Kranjske Gore motena ali prekinjena oskrba z električno energijo pri več kot 70.000 odjemalcih med 23. uro in 4. uro zjutraj. Razpad elektroenergetskega sistema na Gorenjskem je bil s strani Elektra Gorenjska glede na njegovo razsežnost hitro, učinkovito, predvsem pa varno saniran.

5. decembra se v 20 kV omrežje Elektra Gorenjska vključi prepotreben objekt RP 20 kV Visoko, ki omogoča zanesljivejše in selektivnejše obratovanje SN-omrežja na severnem delu Kranja in Jezerskega.

2013

14. novembra družba Elektro Gorenjska slavnostno preda svojemu namenu nov elektroenergetski objekt, RTP 110/20 kV Bohinj z novim 110 kV GIS-stikališčem, priključnim 110 kV kablovodom in transformacijo 110/20 kV, 20 MVA.

2014

Slovenijo februarja prizadene huda naravna katastrofa. Žled povzroči škodo na elektroenergetskem sistemu Slovenije in po gozdovih. Kljub temu da ima Elektro Gorenjska skoraj 60 % omrežja pod zemljo, je na omrežju Elektra Gorenjska zabeleženih več kot 250 okvar, prekinjena je oskrba več kot 5.500 odjemalcem električne energije. Žled poškoduje skoraj 100 kilometrov daljnovodnih povezav, ki se jih ekipe Elektra Gorenjska lotijo sistematično s ciljem zgraditi še robustnejše omrežje. V tesnem meddržavnem sodelovanju s sosednjo Avstrijo Elektro Gorenjska že 19. februarja vse odjemalce na Gorenjskem oskrbi z električno energijo.

2015

Elektro Gorenjska v omrežje TP Suha pri Predosljah vgradi prvi regulacijski transformator 20/0,4 kV v Sloveniji. Transformator z devetimi nastavljivimi stopnjami pod obremenitvijo omogoča prilagajanje napetosti na zbiralnicah glede na višino, ki jo pogojuje lokalna proizvodnja večjega števila sončnih elektrarn, priključenih v nizkonapetostnem omrežju.

2016

Elektro Gorenjska uspešno zaključi postopek priklopa 110 kV sistema na distribucijski daljnovodni povezavi med Železniki in Bohinjem. Daljnovod je obojestransko priklopljen in s tem se sklene gorenjska energetska zanka, ki poveže Bohinjsko in Selško dolino.

2017

Elektro Gorenjska z investicijskimi projekti, za katere bo namenil 17,1 milijonov evrov, zagotovi gospodarski razvoj in kakovost bivanja na Gorenjskem. Med ključnimi projekti leta so izgradnja novega 110 kV stikališča v RTP Radovljica, projekt nadgradnje energetske infrastrukture za izgradnjo prepotrebnih obvoznic na Bledu, ureditev in celovita umestitev elektroenergetskega omrežja za podjetje Messer Slovenija v Škofji Loki ter projekt izgradnje energetske infrastrukture za nastajajočo industrijsko cono na letališču na Brniku.

2020

Slovenska distribucijska podjetja kot kritična infrastruktura v času kriznih razmer pandemije izvajajo dela v skladu z minimalnimi standardi. Skupina Elektro Gorenjska sprejme vse možne ukrepe, da v največji meri zaščiti zaposlene pred koronavirusom , hkrati pa zagotovi nemoteno oskrbo z električno energijo in izvajanje nalog gospodarske javne službe v zakonskem minimumu. Dela na terenu, z doslednim upoštevanjem varnostnih ukrepov, se nato postopoma intenzivirajo. Izvajajo se posamezne investicije, soinvesticije, vzdrževalna dela, kot so revizije objektov, povečan je obseg del, ki se jih opravlja pod napetostjo. Navkljub izrednim razmeram oskrba Gorenjske z elektriko ostaja zanesljiva.

2021

Elektro Gorenjska je uspešno zaključil zahtevno rekonstrukcijo sistemov vodenja in zaščite v energetskem objektu RTP Labore, ki je zajemala več kot 18 faz.

2022

Elektro Gorenjska vsa svoja krajevna nadzorništva opremi s sodobnimi termografskimi kamerami, ki omogočajo še hitrejše odkrivanje napak in preprečevanje okvar na elektroenergetski opremi in omrežju ter s tem zagotavljanje stabilne oskrbe z elektriko.

Nazaj na vse novice