Srečni so lahko tisti, ki opravljajo tako delo, ki je hkrati tudi njihov konjiček

Zakonca Nadižar sta v pokoju že več kot 20 let, a še vedno žarita od življenjske energije. V tokratnem pogovoru sta z veseljem delila spomine na svoja prva delovnega dneva in posebne trenutke, ki so zaznamovali delo v Elektru Gorenjska. Nista pa pozabila pokazati hobijev, s katerimi aktivno preživljata dneve. »Ko vidiva logotip Elektra Gorenjska na avtomobilu, ki pripelje mimo naju, nama je še danes toplo pri srcu in naju navda s ponosom, da sva bila del tega podjetja tudi midva,« vzneseno izpostavita. Kot zanimivost: v podjetju so bile zaposlene kar štiri generacije Nadižarjev. Predstavljamo del intervjuja, ki si ga lahko v celoti preberete v časopisu Elgo (povezava)

Mag. Matija Nadižar, magister elektrotehnike, je bil v Elektru Gorenjska zaposlen od leta 1965 naprej kot strokovnjak na področju obratovanja, predvsem relejne zaščite in obratovalnih meritev. Marija Nadižar se je v podjetju zaposlila še kot mladoletna, in sicer leta 1964. »Ženske smo bile tako kot danes v manjšini,« poudari gospa Marija, ki je bila zaposlena na različnih področjih, od nabave, financ do administracije. Dobro poznavanje stroke na eni strani ter odlično poznavanje ljudi in njihovega načina dela je bila njuna zmagovalna kombinacija v službi in doma. Dejstvo, da sta kot zakonca delovala skupaj v istem podjetju, je bilo včasih prednost, včasih pa tudi slabost. »Če delaš v različnih službah in na različnih področjih, je lažje,« priznava gospa Marija.

Prostor mladih, razgledanih in dela željnih ljudi

Mag. Matija Nadižar je bil štipendist Elektrogospodarske skupnosti Eles v Ljubljani. Ta je združevala proizvodnjo, prenos in distribucijo. Ob ustanavljanju lokalnih podjetij, takrat Elektra Kranj in Elektra Žirovnica, je bilo podano priporočilo, da se štipendiste zaposli po geografski pripadnosti. Mag. Nadižar se je tako zaposlil aprila leta 1965 v Elektru Kranj.

Povedal je, da je bil prvi dan »grozen«. Pa ne zaradi stroke ali ljudi – sodelavk in sodelavcev. Elektro Kranj in Žirovnica sta bili namreč novoustanovljeni podjetji z mladimi, znanjem in dela željnimi ljudmi. »Danes bi mu rekli start-up,« doda. Dejstvo, da si v službi osem ur, od šestih do dveh, s samo 14 prostimi dnevi v letu, je bilo zanj najtežje. Ob tem hitro doda, da ga je matematika veselila od nekdaj, zato je bila največja radost, da se je lahko v službi ukvarjal s svojim konjičkom. To ga je motiviralo v vseh letih službovanja.

Kot strokovnjak za področje zaščite, z izjemno bogato zakladnico znanja, hitro pripomni, da ga včasih kar malo zaboli, ko se v javnosti omenja »pametna omrežja«. »Tudi v preteklosti omrežja niso bila neumna – od vsega začetka smo stremeli k novim rešitvam, uporabljali smo najsodobnejše tehnologije in znanja,« pove. Vsi smo se strinjali, da ne glede na to, kakšne tehnologije se je vgrajevalo v preteklosti ali danes, je z vidika delovanja distribucijskega sistema ključnega pomena relejna zaščita in avtomatizacija sistema. »To je največja pamet,« odločno doda.

Skozi zanimiv pogovor se izkaže, da so zaposleni Elektra Gorenjska v šestdesetih letih delovali na podoben način kot danes. Iskali so nove rešitve, vgrajevali sodobne sisteme, se soočali s posledicami havarij, odpravljali napake na omrežju, gradili s poudarkom na kabelskem distribucijskem omrežju in bili tesno povezani.

Gorenjski talenti, znanje in izkušnje kreirajo slovensko energetiko

Gospod Matija je že kot mladi inženir uvidel potrebo in se angažiral pri ustanovitvi oddelka za relejno zaščito in obratovalne meritve – tega namreč na začetku ni bilo. Kot vodja je navezoval stike z gospodarskimi organizacijami in merilnim vozom, bil je član različnih strokovnih komisij s področja obratovanja, spremljanja dobave in omejevanja električne energije, za zaščito in obratovalne meritve. V zgodnjih 70. letih je bil eden idejnih vodij in gonilna sila pri izgradnji in začetku obratovanja prvega modernega, polno funkcionalnega in daljinsko vodenega distribucijskega centra vodenja Elektra Gorenjska na Zlatem polju. Center je v celoti je promoviral domače napredno podjetje Iskra, zato je bil del kritične infrastrukture in so si ga ogledali številni strokovnjaki. Ob tem izpostavlja stroge protokole, ki so jih morali izvesti pred obiskom ter dogodek najaviti vojski in policiji.

Njegovo udejstvovanje in sodelovanje na tehničnem področju je res široko, od racionalne rabe energije, do sodelovanja z naprednimi odjemalci in priprave regijskih in sistemskih obratovalnih navodil. Bil je sooblikovalec navodil za obratovanje in pogojev ter navodil za priklop malih elektrarn in rezervnih agregatov na distribucijsko omrežje. Deloval je kot član distribucijske komisije za uvajanje integriranega informacijskega sistema, kar pa je zaradi zahtevnosti dela trajalo celih deset let.

Vseskozi je sodeloval z EIMV-jem kot recenzent in kot spremljevalec strokovno prispeval pri nastajanju različnih študij s področja distribucije električne energije. Skupaj z mag. Janezom Hostnikom iz Elektra Ljubljana je pripravil študijo o uvajanju sistema nadzemnih vodov s polizoliranimi vodniki, ki je nedvomno eden največjih tehnično-tehnoloških razvojnih dosežkov v slovenski distribuciji v prejšnjem stoletju in se je zavzemal za njeno realizacijo. Zagotovo pa je bil največji dosežek prav prehod srednjenapetostnega omrežja na 20 kV napetostni nivo, indirektno ozemljevanje nevtralne točke srednjenapetostnega omrežja, ukinitev 35 kV napetosti za izvajanje kompenzacije jalove energije ter za uvajanje nove tehnologije s plinom SF6 izoliranih postrojev. Elektro Gorenjska je bila prvak na vseh omenjenih področjih.

Prvi pri uvajanju naprednih inovacij

Tudi gospa Marija je strnila misli in nam predstavila zanimive dogodke, ki so bili včasih zelo prijetni, včasih pa lahko celo strašljivi. Eden prijetnejših dogodkov je bil zagotovo teleprinter. »V Elektru Gorenjska smo bili prvi, ki smo ga dobili. Zato nihče ni vedel, kako točno deluje, predvsem pa kako ravnati pravilno,« se še danes spominja s ponosom. Posledično so se številni zaposleni odpravili na posebno izobraževanje v Ljubljano. Naprava je bila izrednega pomena ne samo za distribucijo, temveč tudi za celotno državo. Ob tem se spominja časa vojne za Slovenijo. »Nikogar ni bilo na lokaciji podjetja v Kranju, vsi so bili v ljubljanskem Nebotičniku. Samo jaz sem bila prisotna v podjetju, saj sem morala poskrbeti za posredovanje faksov, ki so bili poslani iz Ljubljane. Res me je bilo strah, nisem vedela, kaj se bo zgodilo, in nisem vedela, kako naj čim prej zapustim podjetje,« se spominja danes. A ta izkušnja kaže, da sodelavke in sodelavci Elektra Gorenjska ostajamo predani zagotavljanju oskrbe z elektriko tudi v najzahtevnejših časih. Zanesljiva in kakovostna oskrba z energijo je bila in bo poslanstvo vseh generacij, ki so bile in bodo zaposlene v Skupini Elektro Gorenjska.

Dvourni pogovor je bil res zanimiv. Kot se spodobi, sta gospa in gospod Nadižar ob zaključku podala voščilo vsem bralcem Elga ter zaposlenim Skupine Elektro Gorenjska: »Skrbite za svoje zdravje. Če boste zdravi, boste imeli veliko energije za vse izzive. Pomembno je, da se jih lotite in seveda potem dokončate.«

Zakoncema Nadižar želimo veliko zdravja, dobre volje, sreče in značilne pozitivne energije tudi v prihodnje.

Nazaj na vse novice